Pobuda Kranj gre naprej je nastala iz nezadovoljstva nad razvojem Kranja po osamosvojitvi Slovenije. Med prebivalci mestne občine se je utrdilo prepričanje, da mesto in njegova naselja ne izkoriščajo svojih zmožnosti, da se odločitve pogosto sprejemajo brez pravega posluha za ljudi ter da se ključni izzivi prelagajo v prihodnost. Tako se je oblikovala skupina Kranjčanov in Kranjčank, ki je ocenila, da zgolj opazovanje ne vodi več nikamor in da je čas za dejavno vključevanje v usmerjanje razvoja občine.
V slogi je moč – skupaj zmoremo več. Veliko slovenskih občin se promovira kot občina, ki povezuje in združuje, v praksi pa to resnično udejanja le malokatera. Občina mora preseči vlogo zgolj upravno-teritorialne enote in postati prava skupnost, kjer se ljudje med seboj poznajo, sodelujejo, si pomagajo in soustvarjajo skupne projekte. V slovenskih občinah se to najpogosteje kaže skozi konkretne projekte iz participativnega proračuna, oblikovanje medgeneracijskih centrov, gradnjo dobrih povezav med posameznimi deli občine z javnim prevozom, odprto komunikacijo med občinsko upravo in prebivalci in še marsikaj bi lahko našteli.
Kranj za stabilnejši in dolgotrajnejši razvoj potrebuje župana, ki je, kot rečemo, iz pravega testa. Zaželene lastnosti bi težko samo našteli in razvrstili po vrstnem redu. To, kakšno težo imajo, je največkrat odvisno od razmer in aktualnih izzivov. In katere lastnosti naj bi ga krasile?