Cenejša stanovanja za mlade v stanovanjskih zadrugah

Za mlade v Sloveniji je pot do lastnega stanovanja ali hiše trenutno strma in polna ovir. Za veliko večino podjetnih mladih parov ali družin je to eden večjih, zahtevnejših življenjskih projektov. V Kranju ni nič drugače.

Za njegovo uresničitev je možnih več poti in ena boljših je stanovanjska zadruga. Ta bi mladim, vključenim v zadružno gradnjo, omogočila cenovno vzdržno gradnjo kakovostnega bivališča in skupnih prostorov, kot so vrtec, lokali in podobno. 

Pozitivnih zgledov in praks je v tem delu Evrope, kamor spada tudi Slovenija in z njo Kranj, veliko in ni razloga, zakaj ne bi to postal eden strateških projektov za kranjsko občino in novega župana. Lahko bi postal projekt, po katerem bi Kranj izstopal med slovenskimi občinami. S tem bi v občini ne samo zadržali več aktivnih mladih Kranjčank in Kranjčanov, ampak bi pritegnili tudi mlade, podjetnike in sposobne ljudi iz okoliških občin, ki bi s svojim delom, znanjem in motiviranostjo poganjali razvoj kranjske občine. 

V srednji Evropi, predvsem v Švici, poznajo trenutno najbolj razvit model tako v Evropi kot v svetu. V Švici je skoraj tretjina stanovanj v lasti stanovanjskih zadrug. Locirane so v vseh večjih mestih, kot so Basel, Ženeva in Zürich. Glavna prednost je privlačna cena stanovanj, ki je od 20 do celo 40 odstotkov nižja od tržnih cen. Ker ta stanovanja niso namenjena za trg, se njihove cene tudi po izgradnji ne spreminjajo, torej ni špekulacij pri investiranju. Enako pomembna je visoka kakovost arhitekture in skupnih prostorov, kar pomeni višjo kakovost bivanja za mlade pare in družine. V grobem je model tak, da člani zadruge plačajo manjši del investicije, na primer do 15 odstotkov vrednosti stanovanja, preostanek se financira s hipoteko zadruge. Stanovalci po vselitvi mesečno plačujejo stroške, amortizacijo, rezervni sklad in drugo, kar pa je skupno precej manj od najemnin, ki se oblikujejo na trgu.

V naši severni sosedi Avstriji, s katero si delimo bogato skupno zgodovino, živi skoraj dve tretjini prebivalcev v neprofitnih stanovanjih, med katera spadajo tudi zadružna stanovanja. Večina takšnih zadrug je sicer na Dunaju, ki ga označujejo tudi kot svetovna prestolnica zadružništva. Model je preprost; skupina ljudi se organizira, kupi zemljišče, načrtuje stanovanjsko stavbo in jo zgradi skupaj. Na ta način si zagotovijo nižjo, zelo ugodno ceno kvadratnega metra stanovanja.

Podobnih modelov je še veliko, najdemo jih v srednji, severni in južni Evropi, povsod s svojimi posebnostmi, prilagojenimi navadam prebivalcev. Slovenija pri tem ni čisto brez vsega. V Sloveniji je bil lani sprejet Zakon o stanovanjskih zadrugah, ki je olajšal ustanavljanje in delovanje zadrug. Prve banke so se že opogumile in ponujajo finančne produkte za financiranje stanovanjskih zadrug, kot so hipotekarni krediti za kolektivno gradnjo, poroštva in ugodnejše obrestne mere za neprofitne projekte. Za zdaj gre za nižje obrestne mere, do 1% nižje in z daljšo ročnostjo, približno do 40 let. Prostora za boljše produkte je torej še veliko.

In kako bi lahko občina Kranj sodelovala oziroma pospeševala zadružno gradnjo?

Prvi in zelo pomemben korak je zagotavljanje primernih zemljišč in njihovo komunalno opremljanje. Cena bi morala biti samo za tako gradnjo nižja, subvencionirana, torej nižja od tržne. To bi se za strateški projekt, ki zelo pomaga oživiti napredek občine, najmanj spodobilo. Drugi korak so občinska poroštva stanovanjskim zadrugam za hipotekarne kredite, kar bi opogumilo banke, da bi tudi na njihovi strani še izboljšale pogoje in ročnost svojih kreditov. In tretji korak je aktivno vključevanje za pridobivanje evropskih sredstev za te namene. Občinsko podporo bi lahko dopolnjevale tudi donacije ali so-investicije zasebnih podjetij, ki bi imela od tega projekta konkretne praktične koristi, npr. pridobivanje mladih, izučenih in izobraženih kadrov za njihovo delovno silo.

Kranj gre naprej in zato (za to ?)  potrebuje dober temelj. To pa so podjetni in izobraženi mladi prebivalci, ki bodo v prihodnjih desetletjih pomagali zgraditi bogatejšo občino. Le bogata občina bo lahko nudila bolj kakovostno življenje vsem svojim prebivalcem, ustvarjalnim, produktivnim in tudi ostarelim ali družbeno šibkejšim.