Občina, ki povezuje in združuje

V slogi je moč – skupaj zmoremo več. Veliko slovenskih občin se promovira kot občina, ki povezuje in združuje, v praksi pa to resnično udejanja le malokatera. Občina mora preseči vlogo zgolj upravno-teritorialne enote in postati prava skupnost, kjer se ljudje med seboj poznajo, sodelujejo, si pomagajo in soustvarjajo skupne projekte. V slovenskih občinah se to najpogosteje kaže skozi konkretne projekte iz participativnega proračuna, oblikovanje medgeneracijskih centrov, gradnjo dobrih povezav med posameznimi deli občine z javnim prevozom, odprto komunikacijo med občinsko upravo in prebivalci in še marsikaj bi lahko našteli.

Za kakovostno povezovanje je treba dati večjo vlogo predvsem krajevnim skupnostim. Te ne smejo biti, kot radi rečemo, zgolj poštni nabiralniki za pritožbe krajanov. Predsednik in njegovi svetniki morajo dobiti več pristojnosti in odgovornosti, če ne že kar odločilno besedo pri projektih in investicijah, ki se tičejo prav njihovega lokalnega okolja. Pravi participativni proračun vsebuje sredstva tudi za večje lokalne projekte, ki jih krajevne skupnosti vodijo in izpeljejo same, še pogosteje pa v sodelovanju z občino in njenim proračunom. Za odgovorno in učinkovito delo, ki je običajno prostovoljno, je treba pridobiti najboljše posameznike, ki imajo znanje, izkušnje in željo, da s svojim delom prispevajo k izvedbi projektov, ki so v danem trenutku za njihovo lokalno okolje najnujnejši.

V krajevnih skupnostih se začne graditi povezovanje med ljudmi, ki se šele nato lahko prenese na občinsko raven kot sodelovanje med mestnimi in primestnimi naselji. V njih se začne gojiti občutek odgovornosti za urejanje posebnih lokalnih zadev ter za sodelovanje z drugimi pri urejanju skupnih občinskih zadev. Seštevek aktivnih lokalnih skupnosti ter odprte občinske uprave in njenih organov z županom na čelu pomeni živahno občino, v kateri v ospredje vedno prihaja urejanje zadev, ki so za njene prebivalce vitalnega ali prednostnega pomena. Glas krajevnih skupnosti mora biti v mestnem svetu kot najvišjem organu odločanja močnejši od glasu političnih strank. Zato bi tudi v Mestnem svetu Kranja morala sedeti večina predsednikov krajevnih skupnosti, kar bi močno dvignilo stopnjo demokracije in obenem preprečevalo forsiranje projektov, ki so predvsem prestižnega političnega pomena za prevladujočo politično opcijo, ali fiktivnih projektov, pripravljenih za prikrito črpanje javnega denarja za korupcijo, klientelizem ali za strankarsko oziroma celo osebno bogatenje.